{"id":2277,"date":"2021-09-01T16:21:47","date_gmt":"2021-09-01T16:21:47","guid":{"rendered":"https:\/\/homevap.wp.staat-klaar.nl\/?page_id=2277"},"modified":"2021-11-08T13:07:25","modified_gmt":"2021-11-08T13:07:25","slug":"pogosto-zastavljena-vprasanja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.homevap.nl\/sl\/pogosto-zastavljena-vprasanja\/","title":{"rendered":"Pogosto zastavljena vpra\u0161anja"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Pogosto zastavljena vpra\u0161anja<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t\t<\/section>\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\r\n\t\t\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Kategorije <\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t\t<\/div>\r\n\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t
\r\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Splo\u0161no<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\tKaj je adiabatno hlajenje?\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t

Adiabatno hlajenje je u\u010dinkovit na\u010din hlajenja, ki temelji na hlajenju zraka z izhlapevanjem vode. Ne zaman se ta na\u010din hlajenja imenuje tudi izhlapevalno hlajenje. Energija, ki je potrebna za izhlapevanje, se odvzame iz zraka in ga ohladi. To na\u010delo se pogosto pojavlja v naravi in so ga ljudje uporabljali \u017ee v daljni preteklosti.<\/p>\n

Obstajata dva na\u010dina adiabatnega hlajenja: neposredno ali posredno. Pri obeh se zrak ohlaja z izhlapevanjem vode. Predpostavlja se, da je za 0,7 kW hlajenja potreben pribli\u017eno 1 liter vode na uro. Mimogrede, ta metoda hlajenja je u\u010dinkovitej\u0161a, ko se zunanja temperatura pove\u010da. Na primer, pri zunanji temperaturi nad 30 \u00b0Co<\/sup>C notranja klima 10o<\/sup>C ali ve\u010d, se ohladijo.<\/p>\n

Neposredno adiabatno hlajenje<\/strong>
<\/u>Pri neposrednem adiabatnem hlajenju se zrak, ki ga je treba ohladiti (obi\u010dajno zunanji zrak), vpihuje skozi z vodo nasi\u010den paket. Ta paket je narejen iz materiala, ki lahko vsebuje veliko vode, na primer iz celuloze ali papirja. Ta paket se ohranja vla\u017een.<\/p>\n

Na embala\u017ei nekaj vode v toku dovedenega zraka izhlapi. Ta zato postane bolj vla\u017een, temperatura zraka pa se posledi\u010dno zni\u017ea. Zra\u010dni upor v delu z neposrednim adiabatnim hlajenjem je skoraj ni\u010den, zato dovodnemu ventilatorju ni treba dodajati skoraj nobene dodatne energije. Posledi\u010dno je omejena tudi poraba energije. Na primer, za hlajenje 10.000 m3<\/sup>\/h, da se ohladi. Zaradi tega je zrak bolj vla\u017een.<\/p>\n

Posredno adiabatno hlajenje<\/strong>
<\/u>Pri posrednih sistemih z izhlajevanjem ohlajeni zrak ne vstopa neposredno v prostor, temve\u010d se hlad prek toplotnega izmenjevalnika prenese na drug zra\u010dni tok. Za to bolj zapleteno na\u010delo se odlo\u010dimo, \u010de kon\u010dna relativna vla\u017enost v prostoru ni prijetna.<\/p>\n

Posredno adiabatno hlajenje tako deluje z dvema zra\u010dnima tokovoma, in sicer z vla\u017eenim povratnim zrakom in dovodnim zrakom, ki ga je treba ohladiti. Povratni zrak se vla\u017ei in prehaja skozi toplotni izmenjevalnik, kjer spro\u0161\u010da hlad v toplotni izmenjevalnik, nato pa se odvaja navzven. V toplotnem izmenjevalniku lahko dovodni zrak (zunanji zrak) absorbira hlad, ne da bi se sam navla\u017eil, in nato hladi prostor, ki ga je treba klimatizirati.<\/p>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t

\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\tKak\u0161ne so prednosti vla\u017eenja zraka?\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/i>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t

Zdrava notranja klima z dobro relativno vla\u017enostjo<\/h2>\n

Vlaga v stanovanju mo\u010dno vpliva na klimo v prostoru in na na\u0161e zdravje. Nizka vla\u017enost je bolj verjetna v hladnej\u0161em vremenu. To pogosto opazimo po suhem zraku v hi\u0161i, ki lahko povzro\u010di zdravstvene te\u017eave, kot so suha ko\u017ea ali grlo, ter razpoke in razpoke v lesenem pohi\u0161tvu, tleh in okenskih okvirjih. Kako veste, ali imate v svojem domu te\u017eave z nizko vla\u017enostjo, in kaj lahko storite v zvezi s tem?<\/strong><\/p>\n

Kaj je vla\u017enost?<\/strong><\/p>\n

Najprej je dobro vedeti, kaj to\u010dno je vla\u017enost. Pri tem pogosto govorimo o relativni vla\u017enosti. Ta odstotek ozna\u010duje koli\u010dino vodne pare v zraku glede na najve\u010djo koli\u010dino vodne pare pri danem zra\u010dnem tlaku in temperaturi. \u010ce je relativna vla\u017enost 50 odstotkov, pomeni, da je v zraku polovica najve\u010dje koli\u010dine vodne pare.<\/p>\n

Kdaj je vla\u017enost prenizka?<\/strong><\/p>\n

Na splo\u0161no lahko na podlagi teh odstotkov preverite, kak\u0161na je vla\u017enost na va\u0161em obmo\u010dju.<\/p>\n